3 (science) lithuto tsa thabo

3 (science) lithuto tsa thabo

3 (science) lithuto tsa thabo
Sephiri sa bophelo bo atlehileng ke sefe? Ngaka ea mafu a kelello Univesithing ea Harvard, Robert Waldinger, e hlahlobile bophelo ba Maamerika a fetang 700 ho fumana karabo. Sebokeng sa inthaneteng, o re fa lithuto tse bonolo tsa 3 empa e le tsa bohlokoa ho thaba letsatsi le letsatsi.

U ka ithuta ho thaba joang?

Hore u atlehe bophelong, u tlameha ho… Ho tuma? Sebetsa ho feta ho fumana chelete e ngata? Ho lema serapa sa meroho? Ke eng tse liqeto tsa bophelo tse re thabisang ? Moprofesa Robert Waldinger oa Univesithi ea Harvard (Massachusetts) o na le mohopolo o nepahetseng hantle. Qetellong ea 2015, o ile a senola nakong ea kopano ea TED e shebeliloeng ke basebelisi ba marang-rang ba limilione tse 'maloa liqeto tsa boithuto bo ikhethang.

Ka lilemo tse 75, meloko e ’maloa ea bafuputsi e ’nile ea hlahlobisisa bophelo ba banna ba 724 United States. « Thuto ea Harvard ea Ntšetso-pele ea Batho ba Baholo mohlomong ke thuto e telele ka ho fetisisa ea bophelo ba batho ba baholo ” tsoelopele Moprofesa Waldinger.

Tsohle li qalile ka 1938, ha ho ne ho khethoa lihlopha tse peli tsa bacha le batho ba baholo ba tsoang Boston. E 'ngoe e na lebaithuti ba Univesithi e tsebahalang ea Harvard, ha e mong a tsoa libakeng tsa boahelani ba hlokang menyetla haholo ho tloha motseng. “Bacha bana ba ile ba hola […] ba fetoha basebetsi, babuelli ba molao, bo-ramahlale, lingaka, e mong oa bona e le Mopresidente oa United States. [John F. Kennedy]. Ba bang ba fetohile makhoba a tahi. Tse ling tsa schizophrenics. Ba bang ba entse joalo hloa maemo a sechaba ho tloha tlase ho ea holimo, 'me ba bang ba tlile ka tsela e' ngoe » ho bolela rasaense.

“Ke lithuto life tse hlahang maqepheng a mashome a likete a boitsebiso boo re bo bokeletseng ka bophelo baa? Hantle-ntle lithuto ha li mabapi leruo, kapa botumo, kapa mosebetsi. " Che. Ho latela liphuputso tsa phuputso eo, motho e mong le e mong a ka khona ho phela bophelo bo khotsofatsang.  

Thuto ea 1: Ipoke

Ho phela ka thabo ke ka holim'a tsohle litokelo tsa likamano tsa sechaba “Batho ba nang le kamano e haufi le ba malapa a bona, metsoalle, sechaba, ba thabile haholoanyane, ba phetse hantle ’meleng, ’me ba phela nako e telele ho feta ba sa pheleng hantle. ” ho hlalosa mofuputsi. Ka 2008, INSEE (Setsi sa Sechaba sa Lipalopalo le Lithuto tsa Moruo) le eona e ile ea tiisa tlalehong ea hore bophelo ba banyalani bo bile le tšusumetso e ntle bophelong bohle ba bona. 

Ka lehlakoreng le leng, ho jewa ke bodutu letsatsi le letsatsi e ne e tla ba "Toxic". Batho ba itšehlang thajana ha baa thaba feela, empa bophelo bo botle le matla a bona a kelello le bona ba fokotseha ka potlako. Ka kakaretso “Bolutu boa bolaea”. 'Me ha e le hantle, ho ea ka litsebi tsa methapo ea kutlo, phihlelo ea ho itšehla thajana e kenya tšebetsong libaka tse tšoanang tsa boko ... ikutloisa bohloko 'meleng1.

Fanang mme le tla amohela

Bafuputsi ba bontšitse hore ho amohela a boitšoaro bo ile ba fetohela ho emong e eketsa boiketlo ba bana le batho ba baholo, ho sa tsotellehe sehlopha sa sechaba. Hopola a mpho seo ba se entseng, mohlala, se entse bankakarolo thutong thabile hape. Ba ne ba ka 'na ba sebelisa chelete ho reka mpho hape ka mor'a phihlelo ena2.

Phuputsong e ’ngoe, bafuputsi ba ile ba hlahloba boko ba batho ba ho fana ka chelete ho mokhatlo bolingani3. Sephetho: hore na re fana kapa re amohela chelete, ke eona sebaka se le seng sa boko e kenya tshebetsong! Ho bua ka nepo, sebaka seo ho buuoang ka sona se ile sa sebetsa le ho feta ha bafo ba fana ka chelete ho feta ha ba ne ba e fumana. Re bua ka karolo efe ea boko? Ho tsoa ho ventral striatum, sebaka sa subcortical se amanang le moputso le monate liphoofolong tse anyesang.

Thuto ea 2: Boloka Likamano tse Molemo

Ha hoa lekana ho pota-pota ho thaba, ho boetse hoa hlokahala ho ba batho ba molemo. “Hase feela palo ea metsoalle eo u nang le eona, hore na u ratana kapa che, empa ke boleng ba likamano tsa hau tse haufi ke mang ea balang" e akaretsa Robert Waldinger.

U ne u nahana hore u sireletsehile ho jeoa ke bolutu le metsoalle ea hau e 500 Facebook ? Phuputso ea 2013 ea Ethan Kross le basebetsi-'moho le eena Univesithing ea Michigan e fana ka maikutlo a hore lithuto tse ngata tse amanang le marang-rang a sechaba, ho feta moo ba neng ba le teng hloname4. Qeto e entseng hore senatla sa Palo Alto se hlalosoe e le marangrang a "anti-social". mecheng ea litaba e fapaneng. Rea tseba ho tloha ka 2015 hore 'nete e bolotsana haholoanyane. Bafuputsi ba tšoanang ba ile ba etsa qeto ea hore ke ho se tsotelle ho Facebook ho amanang le maikutlo a tlaase. Kahoo ha ho na kotsi ea ho tepella maikutlo ha u sebelisana le metsoalle ea hau ho marang-rang.

betere o le mong hofeta ha o le comapny e mpe

Robert Waldinger o totobatsa ntlha e 'ngoe ea bohlokoa ea likamano, bosio ba dithulano « manyalo a likhohlano, mohlala, a se nang lerato le lengata, a mpe haholo bakeng sa bophelo bo botle ba rona, mohlomong le ho feta tlhalo ”. Ho phela ka thabo le bophelo bo botle, betere o le mong hofeta ha o le comapny e mpe.

E le ho tiisa hore na bohlale bo tloaelehileng bo bua ’nete, sehlopha sa bafuputsi se ile sa itšetleha ka e ’ngoe ea litšobotsi tsa thabo5. Rea tseba hore batho ba thabileng ba na le bokhoni bo boholo ho feta ba tepeletseng maikutlo boloka maikutlo a nepahetseng. Ka hona bafuputsi ba ile ba beha li-electrode lifahlehong tsa baithaopi ba 116 e le ho lekanya nako ea ho bososela ha bona ka mor'a tšusumetso e ntle. Ka mokhoa o hlophisitsoeng, haeba li-electrode li senola pososelo e tšoarellang nako e telele, re ka nahana hore sehlooho se hlahisa boemo bo botle ba boiketlo, 'me ka tsela e fapaneng. Liphello li bontšitse hore batho ba pepesehetse likhohlano khafetsa ka hare ho banyalani ba hlahisa likarabo tse khutšoane ho maikutlo a matle. Ha e le hantle, boemo ba bona ba bophelo bo botle bo ne bo le tlaase.

Thuto ea 3: thabela ho tsofala hamolemo

Moprofesa Waldinger o sibollotse ea boraro ” thuto ea bophelo "Ka ho sheba ka hloko litlaleho tsa bongaka tsa banna ba thutong e ileng ea latela lilemo tse 75. Le sehlopha sa hae, ba ile ba batla lintlha tse ka bolelang botsofali bo thabileng le bo phetseng hantle. E ne e se boemo ba bona ba k'holeseterole lilemong tseo bo neng bo bolela esale pele hore na ba ne ba tla tsofala joang. e akaretsa mmatlisisi. "Batho ba neng ba khotsofetse haholo likamanong tsa bona ho 50 e ne e le ba phetseng hantle ha ba le lilemo li 80. ”

Hase feela hore likamano tse ntle li etsa hore re thabe, empa li na le phello ea sebele ea ho sireletsa bophelo bo botle. Ka ho ntlafatsa mamello ho ikutloisa bohloko ka mohlala “Banyalani ba rōna ba batona le ba batšehali ba thabileng ka ho fetisisa ba tlalehile, ba ka bang lilemo tse 80, hore matsatsing ao ka ’ona bohloko bo neng bo le boholo ka ho fetisisa, maikutlo a bona a ne a lula a thabile joalo. Empa batho ba neng ba sa thaba likamanong tsa bona, matsatsing ao ba tlalehang bohloko bo boholo ka ho fetisisa ’meleng, bo ile ba mpefala le ho feta ke bohloko bo boholo ba maikutlo. “

Likamano tse kopanetsoeng ha li sireletse 'mele ea rona feela, ho eketsa ngaka ea mafu a kelello "Li boetse li sireletsa boko ba rona". Har'a barupeluoa ba 724 ba thuto, ba neng ba le kamanong e khotsofatsang ba na le mémoire “E bohale” Nako e telele. Ka lehlakoreng le leng “Ba neng ba le kamanong le maikutlo a hore ha ba khone ho tšepana ba ile ba bona mehopolo ea bona e fokola pejana. ” 

 

Re tsebile ho tloha qalong ea nako hore thabo e arolelanoa. Joale ke hobane’ng ha re e-na le bothata bo boholo hakaale ho e sebelisa letsatsi le letsatsi? “Ho lokile, re batho. Seo re ka se ratang ke tokiso e bonolo, ntho eo re ka e fumanang e ka etsang hore bophelo ba rona bo be monate. Likamano li bohlasoa ebile li rarahane, 'me ho khomarela lelapa le metsoalle ha ho monate ebile ha ho monate. “

Qetellong, ngaka ea mafu a kelello e ile ea khetha ho qotsa mongoli Mark Twain ea ileng a re lengolong le eang ho motsoalle oa hae, ka 1886. "Ha re na nako - bophelo bo bokhutšoanyane haholo - bakeng sa likhang, ho kopa tšoarelo, lehloeo le ho lokisa lintlha. Re na le nako ea ho ratana feela mme nakwana feela, ho ka thwe, ho e etsa. “

Leave a Reply