Meroho malumeling a maholo a lefats'e

Sehloohong sena, re tla sheba pono ea malumeli a maholo a lefatše mabapi le lijo tsa nama. Malumeli a Bochabela: Bohindu, Bobuddha Matichere le mangolo a bolumeli bona a khothaletsa ho ja meroho feela, empa ha se Mahindu kaofela a khomarelang lijo tse thehiloeng limela feela. Hoo e ka bang karolo ea 100 lekholong ea Mahindu ha e je nama ea khomo, kaha khomo e nkoa e halalela (phoofolo e ratoang ke Krishna). Mahatma Gandhi o ile a hlalosa pono ea hae ka ho ja meroho ka mantsoe a latelang: “Boholo le tsoelo-pele ea boitšoaro ea sechaba e ka lekanyetsoa ka tsela eo sechaba seo se tšoarang liphoofolo ka eona.” Mangolo a mangata a Sehindu a na le litlhahiso tse ngata mabapi le ho ja meroho feela tse theiloeng kamanong e tebileng pakeng tsa ahimsa (molao-motheo oa ho se be mabifi) le bomoea. Ka mohlala, Yajur Veda o ile a re, “Ha ua lokela ho sebelisa ’mele oo u o filoeng ke Molimo ka morero oa ho bolaea libōpuoa tsa Molimo, ebang ke batho, liphoofolo kapa ntho leha e le efe e ’ngoe.” Le hoja ho bolaea ho ntša liphoofolo kotsi, ho boetse ho ntša batho ba li bolaeang kotsi, ho ea ka Bohindu. Ho baka bohloko le lefu ho baka karma e mpe. Tumelo khalalelong ea bophelo, ho tsoaloa hangata, ho se be le pefo le melao ea karmic ke lintlha tsa motheo tsa “thuto ea tikoloho” ea Bohindu. Siddhartha Gautama - Buddha - e ne e le Mohindu ea ileng a amohela lithuto tse ngata tsa Bohindu tse kang karma. Lithuto tsa hae li ne li fana ka kutloisiso e fapaneng hanyane ea kamoo ho ka rarolloang mathata a tlhaho ea motho. Vegetarianism e fetohile karolo ea bohlokoa ea mohopolo oa hae oa ho ba le kelello le kutloelo-bohloko. Thero ea pele ea Buddha, The Four Noble Truths , e bua ka sebōpeho sa mahlomola le mokhoa oa ho imolla mahlomola. Malumeli a Abrahama: Boislamo, Bojuda, Bokreste Torah e hlalosa ho ja meroho e le ntho e ntle. Serapeng sa Edene, Adama, Eva, le libopuoa tsohle ba ne ba reretsoe ho ja lijo tsa limela (Genese 1:29-30). Moprofeta Esaia o ile a ba le pono e hlakileng eo ho eona e mong le e mong e leng motho ea jang meroho: “Phiri e tla lula le konyana… Tau e tla ja joang joaloka khomo . . . ). Ho Torah, Molimo o fa motho matla holim’a sebōpuoa se seng le se seng se hahabang lefatšeng (Genese 11:6). Leha ho le joalo, Rabi Abraham Isaac Kook, Rabi e Moholo oa pele, o ile a hlokomela hore “bobusi” bo joalo ha bo fe batho tokelo ea ho tšoara liphoofolo ho ea kamoo ba batlang kateng le takatso ea bona. Mangolo a ka sehloohong a Mamosleme ke Quran le Hadiths (lipolelo) tsa Moprofeta Muhammad, eo ea ho qetela e reng: “Ea nang le mosa ho libōpuoa tsa Molimo o iqenehela.” Likhaolo tsohle haese e le ’ngoe feela ho tse 9 tsa Qur’an li qala ka poleloana e reng: “Allah o mohau ’me o mohau.” Mamosleme a nka mangolo a Sejuda e le a halalelang, kahoo a arolelana le bona lithuto tse khahlanong le ho tšoara liphoofolo ka sehlōhō. Qur’an e re: “Ha ho phoofolo lefatšeng, leha e le nonyana e nang le mapheo, ke batho ba tšoanang le uena (Sura 1, temana ea 28).” Ho latela tumelo ea Sejuda, Bokreste bo hanela ho tšoara liphoofolo ka sehlōhō. Lithuto tsa sehlooho tsa Jesu li akarelletsa lerato, kutloelo-bohloko le mohau. Ho thata ho nahana ka Jesu a shebile mapolasi le lilahelo tsa sejoale-joale ebe joale ka thabo a ja nama. Le hoja Bibele e sa hlalose boemo ba Jesu tabeng ea nama, Bakreste ba bangata ho theosa le histori ba ’nile ba lumela hore lerato la Bokreste le akarelletsa ho ja meroho feela. Mehlala ke balateli ba pele ba Jesu, Bontate ba Lehoatata: Mohalaleli Benedict, John Wesley, Albert Schweitzer, Leo Tolstoy le ba bang ba bangata.

Leave a Reply